Visok dimnik z luknjo

Šel sem po svetu, podal sem na pot

da najdem sebe, poiščem srečo,

pobral sem se od tod.

Mleka sit, zadišal mi je med…

Onkraj te vasi! Preko meje, tam mene čaka svet.

Hodeč po velemestu, tesnoba me obda,

v prsih stisne me od gorja;

v spokoju vzgojen, zdaj z vrvežom obdan,

toliko bitij, jaz pa tako neznansko sam.

Delec sebe več spoznam;

v domačem gozdu,

tam se jaz najlepše imam.