Digitalna ječa

Ko stran se od ekrana obrnem

in začutim, da tega jaz zadosti imam

preveč tipkal sem v napravo medmrežno

prisežem si; čimdlje moram stran

 

Takrat nevidna roka me ohromi,

mi veli; čas, denar boš izgubil,

pridi nazaj, nisi naredil dovolj in

zagotovo mnogo boš zamudil.

 

Pusti me, digitalni zlodej!

Izčrpan sem, in nimam več idej!

 

Rad nabiral bi kamilice,

rad bi se šel v kavarno posladkat

rad bi tam drugje obstajal,

brez, da bi se mi dvom porajal.

 

Računalo vsevedno, prosim te zdaj;

spusti me vendar malo ven,

saj kmalu vrnem se nazaj.

Updated:

Follow me on twitter.

Leave a Comment